»Poskušal sem si zapomniti specifiko določenega značaja in prevzeti nekaj njegovega nase. (...) Ljudje so se mi vedno zdeli strašno zanimivi. In sem jih kradel. Prav škoda, da tega več ne počnem.«

»Hotel sem, da se občinstvo ob predstavi zabava, zato sem ustvaril pravljico.«

»Skrivala sem se v občinstvu.«

»Danes je pač tako, da skoraj z ničimer več ni mogoče vzbuditi neke večje pozornosti ljudi, tudi z imenom ne.«

»Film je enigmatična, a tudi boleče lepa meditacija o človeku in njegovem boju s kiklopi, ki jih je ustvaril sam (od socialne in spolne determiniranosti do tradicije in tehnološkega napredka).«

»Vsem, ki občinstvu niso dovolili pozabiti, kdo sem.«

»To je velik pritisk, vendar sem prepričana, da se bo občinstvo dobro odzvalo.«

»Res je sicer, da nam Bellocchio predstavi tudi kaotičnost razmer, v katerih je potekal sploh prvi proces proti mafiji v Italiji, kaotičnost, ki jo mestoma začini s svojskim humorjem (pregovorna jezikovna bariera med Sicilijanci in 'drugimi' Italijani), a njegova osredotočenost je namenjena predvsem Buscetti in razlogom, ki so ga pripeljali do tega, da je postal tisti 'prvi.'«

»Ta pasja imena so nam takrat res ustrezala, očitno smo vsi radi 'lajali'.«